Ribnica

Ime temu mestnemu naselju že od nekdaj potrjuje grb z ribo pa tudi nekaj kilometrov dolga kraška ponikalnica z imenom Ribnica. Že od daleč popotnika pozdravita dva zvonika ribniške farne cerkve, ki sta po načrtih Jožeta Plečnika zgrajena v katedralnem stilu. S to slogovno posebnostjo je hotel arhitekt med 2. svetovno vojno delno uničeni cerkvi dati pečat, ki ga že od davnine nosi ta kraj. Ribnica je bila namreč prafara, središče misijonskega okrožja za zahodno Dolenjsko v času pokristjanjevanja. Njeno območje je segalo od Ljubljanskega barja do Kolpe.

Ribnica je eden najstarejših slovenskih krajev in ima bogato zgodovino. Leži na obeh bregovih ponikalnice Bistrice, sredi ravnine ribniškega polja, med grebenoma Male in Velike gore. Dolina se proti jugu razširi v večji naselji Prigorica in Dolenja vas z obsežnim dolenjevaškim poljem, proti zahodu se podaljša do Sodražice, od koder se svet proti severu dvigne v slikovita Slemena, proti jugozahodu pa se povzpne v Loški Potok. Meji na občine: Sodražica, Kočevje, Dobrepolje, Velike Lašče.
Začetki Ribnice segajo že v pradavnino, saj je bil kraj znan že pod Rimljani. Pomemben gospodarski mejnik predstavlja leto 1492, ko je cesar Friderik III. podelil Ribničanom pravico do proste trgovine z domačimi izdelki, da bi si opomogli od turških vpadov. Tako je gospodarski utrip ribniške doline stoletja dolgo zaznamoval ribniški krošnjar, ki dan danes predstavlja zaščitni znak naših krajev. V preteklosti se je naglo razvila industrija, zlasti lesno-predelovalna in kovinska, ki se je v zadnjem času preoblikovala v manjše družbe, podjetnike in obrtnike.

Še vedno so za kraj značilni doma narejeni izdelki suhe robe in lončarstva, ki nas predstavljajo tako doma kot v tujini. Poleg suhe robe in lončarstva kraj zaznamujejo naravne lepote in bogata kulturna dediščina. Med najbolj znane naravne in kulturne znamenitosti sodijo: Presihajoče jezero v Rakitnici, Ribniški svatje - velike kamnite gmote znane po ljudskem izročilu, kraške jame, nenavadne drevesne oblike; številne razgledne točke v neokrnjeni naravi... Ribniški grad iz 10. stol. V njegovih prostorih so štiri stalne razstave, ki ponazarjajo dogodke v ribniški dolini skozi stoletja, parkom kulturnikov, letnim gledališčem in forma vivo, rojstna hiša jezikoslovca Stanislava Škrabca, Ortneški grad, Grajske ruševine na bregu,...

Bogastvo Ribnice se kaže tudi v številnih legendah ter kulturnih, etnografskih in turističnih prireditvah. Med najbolj znane sodijo: Ribniški sejem suhe robe, Pustni karneval, Miklavževanje, Žive jaslice, Novoletni koncert...

Vir: www.slovenia.info/?_ctg_kraji=3224&lng=1&redirected=1