Velika Nedelja

Veliko Nedeljo štejemo med urbane naselbine predvsem zaradi njene cerkvenoupravne funkcije. Vidna znaka njene nekdanje veljave sta pražupnijska cerkev in grad križnikov Velika Nedelja, kjer je na ogled etnološka zbirka.

Pražupna cerkev sv. Trojice (Nedelje) je kot kapela obstajala že pred letom 1199. Obsegala je sedanjo banjasto obokano zvonico in apsido. Friderik II. Ptujski jo je kmalu po tistem letu s prizidavo ladje spremenil v cerkev, ki ji je njegov senior, salzburški nadškof Eberhard II., priznal nekatere župnijske pravice v okviru ptujske pražupnije, patronat pa zaupal Frideriku. Ta je pri njej okrog leta 1210 ustanovil križniško komturijo s hospitalom device Marije ter ji odstopil patronat in pripadajočo polovično desetino.

Grad, ki stoji vzhodno od cerkve, je stara križniška komenda, ki se prvič omenja leta 1273, a je zagotovo nastala kako desetletje prej. Z njega so križniki upravljali posest, ki se leta 1259 imenuje terra Nedelk et Zunk sita inter Drauam et Mura. Grad je ostal v njihovi posesti do zadnje vojne.

Iz grajske kapele izvirajo znameniti kipi sv. Katarine in sv. Barbare ter Sočutne iz 1. četrtine 15. stoletja, pa tudi slika Marije - sv. Florijanom, delo Martina Altomonta iz leta 1724, ki sedaj bogatijo zbirko Pokrajinskega muzeja v Ptuju. Grad pa še hrani dva kiparska izdelka, ki sta sicer manj znana, a vseeno kvalitetna. Gre za grbovni relief komturja Markvarda Eckha iz leta 1612, ki je verjetno delo, znanega italijanskega kiparja Filiberta Pacobella ter kip Janeza Nepomuka iz leta 1744, sedaj stoječ pred župno cerkvijo.

Za ogled etnološke zbirke v gradu Velika Nedelja lahko pokličete v Pokrajinski muzej Ptuj - enota Velika Nedelja (+386/(0)51-340257).

Lokalni turistični vodniki po občini Ormož pa vas bodo z veseljem popeljali po vinskih cestah ter vam razkazali znamenitosti občine Ormož.

Quelle: www.slovenia.info/si/-ctg-kraji/Velik...