Juliana SkiTour 3a - Kanjavec (2569 m), kralj smučarskih vrhov

Do konca gozdne ceste v dolino Zadnjice (ca. 950 m) se pozimi lahko zapeljemo, poleti je cesta za avtomobile zaprta.

Iz zatrepa doline nadaljujemo v smeri letne poti za Prehodavce pod stene Vršaca in skozi Zadnjiški dol navzgor do sedla Čez Dol (1632 m), ki razmejuje Zadnjiški Ozebnik od glavne gorske skupine.

Na drugi strani sedla, kjer se pobočja začnejo ponovno spušÄati,  na levi najdemo strm in naporen prehod, ki nas povede na zložnejša pobočja Zelene grive. Na greben se ne povzpnemo po prvem žlebu pod steno Zadnje Lope ampak po naslednjem, tik za vogalom v smeri Vršaca.  Na robu se nam odpre pogled v Dolino Sedmerih jezer, tik pod sabo pa zagledamo bivak in planinsko kočo na Prehodavcih (2071 m).

Lahko se spustimo do bivaka ali pa odpeljemo kar direktno čez dolino na drugo stran. Vzpon nadaljujemo po širokem žlebu med stenami Vršakov na eni in Poprovcem na drugi strani (zimske markacije Triglavske magistrale). Ko se svet odpre čez planotaste planjave Hribaric, nadaljujemo do plitve doline, ki na naši levi razmejuje oba vrhova Kanjavca in se po njej povzpnemo na vzhodni vrh (2569 m).

Za smuk z vrha se ponuja množica variant in tri osnovne smeri: proti zahodu nazaj v dolino sedmerih, iz katere smo prišli, proti vzhodu pod Triglav, naša smer proti Bohinju pa vodi na jug – v orientacijo nam je široka glava Debelega vrha. 

Smučarsko najbolj vabljiv spust z vrha je naravnost navzdol na planjave Hribaric, vendar bomo užitek plačali s krajšim vzponom na rob doline, ki se spušÄa pod Debeli vrh. Če se želimo vzponu izogniti smučamo levo, na sedlo ob vznožju strmega Mišelj konca, s sedla pa nadaljujemo v rahlem polkrožnem spustu na rob Doline pod Debelim vrhom, po kateri spust nadaljujemo.

Ko se nam začne odpirati pogled v dno doline krenemo desno v strma pobočja Debelega vrha in se v dolgi a zložni prečnici vzpnemo na rob na drugi strani (ca. 2220 M). Pred nami je najlepši smučarski del spusta – izbiramo najlepša pobočja navzdol na Lazovski pr. 

Iz planine v Lazu nadaljujemo v smeri letne poti do planine Blato (1147 m). Najprej nas čaka vzpon in obiranje vogalov med smrečjem okrog vznožja Ogradov, potem pa gozdarsko smučanje do planine Blato, kjer se smuk s Kanjavca običajno zaključuje. Če je snega dovolj se lahko po gozdni cesti odpeljemo vse do Stare Fužine (551 m) in skupaj seštejemo cela dva kilometra višinske razlike.

Turo lahko izvedemo tudi v nasprotni smeri, pod pogojem in v razmerah, ko si lahko organiziramo prevoz do planine Blato, sicer postane vzpon iz Bohinja na Kanjavec predolg. Iz planine Blato nadaljujemo do planine v Lazu in naprej do Lazovskega prevala. Skozi Dolino za Debelim vrhom se vzpnemo na Hribarice in na vrh Kanjavca. Če smučamo na primorsko stran je za zaključek vzpona primernejša izbira meter nižja zahodna glava vrha Kanjavca (2567 m). Z vrha smučamo v Dolino sedmerih jezer proti pozimi seveda skritem Zelenem jezeru. Dolino prečimo v blagem vzponu na severno stran do bivaka in koče na Prehodavcih. Od bivaka se povzpnemo na prvo glavo na levi in odsmučamo navzdol proti sedlu Čez Dol. Držati se moramo levo in se čez Zelene grive spustiti dovolj nizko, da na desni strani najdemo edini strmi prehod, ki nas povede na sedlo. S sedla smučamo pod stenam Vršaca v dolino. Smučarsko je ta varianta zahtevnejša ambient pa bolj dramatičen.