Nad Soriško planino: Možic (1602 m) – Slatnik (1609 m) – Lajnar (1549 m) – Dravh (1548 m)

Iz parkirišÄa (1277 m) krenemo navzgor čez smučišÄe in nadaljujemo proti zahodnemu robu urejenih prog v smeri doline, ki na desni strani zamejuje široka pobočja Slatnika.

Na primernem mestu prečimo vlečnico Slatnik in seveda pazimo, da ne oviramo smučarjev, če vlečnica obratuje. Na drugi strani nadaljujemo v vedno bolj strmo pobočje.

Dolina je sprva zelo neizrazita, proti vrhu pa vedno globlje vrezana med pobočja Slatnika in Kora. Vseskozi se lahko vzpenjamo po dnu doline, nad prvo tretjino vzpona pa si  lahko izberemo tudi zložnejši obvoz po dolgi serpentini gozdne ceste vrezane v pobočja Kora. V obeh primerih zaključimo pred nezgrešljivo karavlo Caposaldo (1570 m), ki je bila stoletje nazaj zgrajena v vojaške namene,  danes pa služi kot mnogo bolj koristno zavetišÄe za ovce.

S slemena takoj nad kasarno se spustimo na drugo stran Kora in vzpnemo na Možic (1602 m), ki ga na vrhu zaključuje jeklena mitralješka kupola. Tu se naše potovanje po vrhovih okrog Soriške planine zares začne.

Z vrha Možica odsmučamo nazaj na križišÄe poti (usmerjevalne tablice) pod Korom, se vzpnemo nazaj na sleme, s katerega smo prišli in nadaljujemo po tem slemenu desno navzgor na zahodni vrh Slatnika (1609 m).

Kratek spust, najbolje po žlebu vzporedno z grebenom, nas pripelje na sedlo, kjer najdemo rekonstrukcijo zgornje postaje vojaške žičnice. V zložnem vzponu nadaljujemo do vzhodnega vrha Slatnika (1597 m); za večino obiskovalcev je to glavni vrh, čeprav je dobrih 10 m nižji od zahodnega.

Pobočja na primorsko stran so travnata, izpostavljena in zelo strma pa tudi hitro kopna, zato vseskozi nadaljujemo po gorenjski, zasneženi in bolj prijazni strani grebena. S Slatnika odsmučamo na naslednje sedlo med Slatnikom in Lajnarjem.

Po grebenu nad zgornjim robom smučišÄa nadaljujemo do naslednje jeklene mitralješke kupole na vrhu Lajnarja (1549 m).

Na sedlo pod Lajnarjem se spustimo po smučišÄu. Tu še zadnjič prilepimo kože na smuči in v območju grebena nadaljujemo na Dravh (1548 m), kjer zaključimo naše grebensko potovanje. Tudi tu nas čaka jeklena kupola in čudoviti pogledi na vse strani.

Po grebenu, v območju vzpona, ali pa bolj naravnost navzdol med smrekami odsmučamo do urejenih prog in sem po smučišÄu vrnemo na parkirišÄe.

Običajna zimska oprema: lavinski trojček (lavinska žolna, lavinska sonda, lopata), turne smuči, vezi, čevlji, čelada; psi, srenači; dereze, cepin.

Tura je običajno dokaj varna. Greben od Slatnika do Dravha strmo pada na primorsko stran, zato moramo biti previdni, da ne zdrsnemo. Občasno je greben lahko tudi poledenel – v takih razmerah je bolje, da se prečenju odpovemo in odsmučamo nazaj na planino.

Na Soriško planino lahko pridemo iz treh strani:

Iz Bohinja na Soriško planino pozimi vozi smučarski avtobus:  https://www.bohinj.si/informacije/parkiranje-in-javni-prevoz/  

Parkiramo na velikem urejenem parkirišÄu na robu smučišÄa. 

Ker je smučarski spust iz kateregakoli izmed vrhov do parkirišÄa relativno kratek, si lahko na lep dan privošÄimo tudi kasnejši vzpon v času, ko naprave na smučišÄu že stojijo, in z vrhov občudujemo  Äudovite razglede v  toplih barvah večerne svetlobe.

Greben vrhov nad Soriško planino je prikladna izbira za mimogrede. Na poti iz primorske na gorenjsko stran ali obratno parkiramo na Soriški planini; če imamo dovolj časa naredimo cel krog, če ga imamo manj pa se povzpnemo na enega od vrhov, odsmučamo nazaj in nadaljujemo pot.