Starograjska pot Podbočje-kratka

S trga ob cerkvi, kjer leži replika leva z levjo šapo, ki je včasih krasil stopnišÄe z doline do utrdbe na Starem Gradu, vodi pot desno, mimo stare lipe in na križišÄu levo, čez obokan kamniti most. Ob mostu je informativna točka z zemljevidom naselja in poti ter prikazani tradicionalni ploti. To je tudi prva točka učnih vsebin na poti. Na desni strani so mostički do hiš čez potok Sušico. Preko petega mostu pelje pot desno v hrib skozi gozd mimo studenca, kjer je druga točka učnih vsebin poti in 150 let stare hiše Stari Grad 1. Na razpotju levo (nad drugim izvirom čiste vode) do vrha hriba do asfaltne ceste. Malo pred vrhom je tretja vsebinska učna točka. Tam pa desno rahlo navzdol mimo večih zidanic - pri eni od njih je predviden počitek in morebitna malica. V dolino pelje pot po zahodnem pobočju mimo vinogradov, kjer je ob zidanici peta učna točka, skozi vas Žabjek, kjer je ob križišÄu šesta učna točka, in po glavni cesti do čebelnjaka ob osnovni šoli, kjer je osma učna točka, na izhodišÄe poti.

Učne mikrolokacije ob poti:

1.točka ALI JE KAJ TRDEN MOST – tročelni kamniti most

Mostovi dajejo kraju poseben pečat.

Pot po Brjanskem mostu nas preko reke Krke pripelje  v našo vas. Most, ki je v svoji osnovi še vedno lesen, so slovesno blagoslovili leta 1866. Med drugo svetovno vojno je ločeval nemško in italijansko okupacijsko območje, danes pa nas povezuje s svetom. Tega se zavedamo predvsem takrat, ko je zaprt zaradi raznih vzdrževalnih del. Že nekaj časa čaka na svojo obnovo, prevozen je le za osebna vozila.

Sredi vasi stoji kamniti most in je predstavnik manjših obokanih mostov s tremi odprtinami. Za gradnjo je uporabljen apnenec iz bližnjega kamnoloma. Večja vsebnost železa mu daje rdečkast pridih. Vodno korito hudourniškega potoka se na mestu, kjer je bil zgrajen kamniti most, skoraj pravokotno zalomi in nato pot varneje nadaljuje vzporedno s cesto skozi naselje.

Do domačij ob potoku so nekoč vodili enostavni leseni mostovi čez Sušico, ki so bili ob veliki povodnji 1. avgusta leta 1937 poškodovani. Zaradi strahu pred poplavami so leta 2006 pričeli z regulacijo Sušice, ki je dobila širšo in globljo strugo. Takrat je Podbočje dobilo tudi 11 novih mostov, ki s kamnitim mostom tvorijo izjemen obvodni ambient.

ZANIMIVOSTI

V preteklosti je brežina pod kamnitim mostom predstavljala prostor za igro in druženje otrok. Tam so kurili tudi svoj kres, saj na osrednjem kresovanju niso smeli prisostvovati.

2. Točka : ZA VSAKO BOLEZEN ROŽICA RASTE – gozd ob izviru

Naj bo vrt, travnik ali gozd, pomlad, poletje ali jesen, naše čute razvajajo barviti cvetovi ali opojne vonjave, ki na cvetove privabijo lačne žuželke, le-te pa nevede omogočijo oprašitev. Eni brez drugih ne preživijo, naša naloga pa je, da ohranimo biotsko raznovrstnost.

Tudi človek je rastline že od nekdaj uporabljal tako za hrano kot v zdravilne namene.

Spomladi nabiramo trobentice, lapuh, vijolice, regrat, pljučnik, koprive, čemaž, bezeg, akacijo. V poletnih mesecih najdemo kamilice, preslico, kislico, trpotec, rman, materino dušico, vinsko rutico, marjetice, liste borovnic in gozdnih jagod, cvetove čipe in kostanja … Jeseni nabiramo predvsem plodove kostanja, borovnic, šipka.

Nabiranja rastlin se lotimo s premislekom – nabiramo zgolj rastline, ki jih dovolj dobro poznamo, nabirajmo čim dlje od mest onesnaženja in nikakor ne nabiramo rastlin, ki so zašÄitene. Naberemo le toliko, kolikor bomo porabili in največ za eno leto, saj se s časom učinkovitost zelišÄa izgublja.

ZANIMIVOSTI

Starejše generacije so dobro poznale in uporabljale zdravilne rastline. Kasneje so le redki ohranjali ta znanja, večini se je zdelo to nepotrebno, tudi čudno, saj se je vse dalo kupiti.

Če bi se po tej poti sprehajali pred 60 milijoni let, bi hodili po dnu Panonskega morja. Danes nas na tisti čas spominjajo ostanki fosilov.

3. točka: KJER SE SREČATA GOZD IN VINOGRAD – gozdni rob

Slovenija je dežela gozdov in Slovenci smo z gozdovi tesno povezani. Nič drugače ni v Podbočju z okolico.

Pomen te zapletene združbe rastlin, živali in gliv je izjemen. Predstavlja življenjsko okolje 950 rastlinskim vrstam, od tega 71 drevesnim vrstam, je dom 95 vrstam ptic, 70 vrstam sesalcev, 17 vrstam dvoživk in 10 vrstam plazilcev.

Je vir kisika, ima pomemben vpliv na kakovost zraka, ga vlaži in hladi. Gozdovi preprečujejo nastanek plazov in erozije, listni in drugi odpad rastlin so vir hrane za številne mikroorganizme. Za marsikoga so še vedno vir zaslužka, za občasne nabiralce pa bogat vir različnih plodov in sadežev.

Pomemben pa je tudi socialni vidik gozdov. So prostor rekreacije, meditacije in sprostitve. S posebnimi drevesi in urejenimi potmi so zanimivi za turistični obisk, imajo estetski, raziskovalni, izobraževalni in varovalni ter obrambni pomen.

ZANIMIVOSTI

Vodnjak je bil vir pitne vode, ki so  jo hodili zajemat ob delu v vinogradu.

Da je pot ostala utrjena, so vinogradniki vsakič, ko so šli na Stari Grad, s seboj odnesli kamen in ga položili na najbolj blaten del poti.

Ljudje so znali z žvižganjem posnemati petje različnih ptic, ki so se na to tudi odzvale.

Otroci so ob poti nabirali kostanjeve liste in s prepletanjem le-teh naredili klobuke. 

4. točka: POGLED DALEČ – pogled na Krško kotlino

Smo na delu naše poti, kjer nam pogled seže daleč naokoli, misel pa daleč v preteklost.

Starega Gradu ne odlikuje le lep razgled, ampak tudi njegova zanimiva in bogata preteklost. Najstarejši sledovi nas vodijo v halštatsko dobo (železna doba v času prazgodovine), ko je bilo tukaj z dvojnim nasipom utrjeno naselje, ki mu pripadajo tudi gomile na južni strani v gozdu pod hribom. Sledilo je obdobje Rimljanov, ki so znotraj obzidja postavili veliko zgradbo. V 12. st. pa je zaradi strateške lege nastala pomembna spanheimska trdnjava, ki so jo upravljali gospodje Kostanjeviški. Dejstvo, ki naredi trdnjavo tako posebno, je, da je bila tukaj ali pa v Sv. Križu kovnica denarja in s tem tudi datirana letnica 1256. Utrdba je bila opušÄena v 16. st. Danes na vzpetini stoji velik lesen križ, ki ga opazimo že ob prečkanju Krke.

Arheološki ostanki so zelo različni in iz različnih časovnih obdobij – lončene posode, noži, kovanci, košÄene jagode, osti pušÄic. Najbolj impresivna je najdba kamnitega leva, ki ga je konec 19. st. pri obdelovanju polja izkopal Alojz Gač. Danes ima lev svoj dom v Narodnem muzeju v Ljubljani, na trgu v Podbočju pa od leta 1999 stoji njegova kopija in čuva domačine.

ZANIMIVOSTI

Do trdnjave so vodile grajske stopnice, ki jih ni več. Kje naj bi bile, so  znali povedati starejši vašÄani.

V jasnem vremenu pogled seže vse do Kamniško-Savinjskih Alp in celo Triglava.

Na Mraševskem polju dozorijo prve jagode na Slovenskem.

5. točka: EN HRIBČEK BOM KUPIL – med vinogradi

»Kdor je v naši fari rojen, ta je pravi veseljak, sred vinogradov in cvička človek mora biti tak.«  Tako nas nagovori besedilo v pesmi Podbočje, Podbočje, ki jo imajo domačini za himno Podbočja, pogled na okoliške griče pa potrdi dejstvo, da smo v deželi, kjer ima vinogradništvo bogato tradicijo.

V preteklosti je veljalo, da nisi pravi gospodar, če nimaš vinograda, zato je na tem območju veliko manjših vinogradov, ob katerih so nastajali vinski hrami in zidanice. Na območju Starega Gradu in Bočja naj bi jih bilo okoli 200. Nekateri so ohranili svojo podobo vse do danes, drugi so spremenjeni v bivalne vikende, nekateri tudi že v stanovanjske hiše. 

Čeprav se v zadnjih letih število vinogradov zmanjšuje, v njih še vedno najdemo trte, ki rodijo grozdje, iz katerega vinogradniki pridelujejo cviček. Osnova je žametna črnina, ki ji dodajajo modro frankinjo in tri bele sorte – kraljevino, laški rizling in plavec. Zaradi nižje vsebnosti alkohola in prijetnega okusa ima cviček posebno mesto med vini. Tako kot slovi Dolenjska po cvičku, so Dolenjci poznani po svoji gostoljubnosti in domačnosti.

ZANIMIVOSTI

Gospodar mimoidoče vedno povabi na kozarec cvička z besedami: »Bal na en glaž,« gospodinja pa v domači hiši prej ponudi cviček kakor kavo.

Stopnjevanje kvalitete cvička se med vinogradniki glasi: »Dober, boljši, najboljši, MOJ!«

6. točka: ŽABE ALI SLIVE, PODBOČJE ALI SVETI KRIŽ – Žabjek

Tako kot smo na naši poti spremljali raznoliko pokrajino, tako so si različna naselja, ki so tukaj. V krajevni skupnosti jih je 24.

Nekatera so  nastala na ravnini ob vodi, druga na gričevju in še višje na hribovju. Predvsem naravne danosti vplivajo na njihovo velikost in obliko. Največ naselij leži v nižinskem pasu, kjer živi približno 2/3 prebivalstva.

Največje med njimi je Podbočje, ki ima značilnosti gručaste vasi s tipičnim središÄem in domačijami, ki se širijo na vse strani. V gričevnatem svetu je nekaj razloženih naselij, poseljeni pa so tudi Gorjanci. Planina, s 675 metri nadmorske višine, je najvišje ležeča vas v krajevni skupnosti.

Tako kot drugod v Sloveniji tudi tukaj število prebivalcev upada. Približno sto let nazaj  jih je bilo v Podbočju 398, danes 338, na Planini 96, danes pa le še 28.

Zanimiva so tudi imena naselij, a le redko si zastavimo vprašanje, kako naselje dobi svoje ime. Statistika pravi, da so motivacije poimenovanj različne. Največ krajevnih imen je izpeljanih iz osebnih imen ali so dobila ime po svetniških zavetnikih. V poimenovanju naselij se lahko odraža tudi povezanost človeka z rastlinskim ali živalskim svetom, v nekaterih se odražajo geografske značilnosti, druga so vezana na poklice in etnični izvor prebivalcev. Kaj pa naselja v naši domači pokrajini?

ZANIMIVOSTI

Pot pod Rebrico so pozimi imenovali »Sibirija«.

Cesto Podbočje – Žabjek – Kostanjevica domačini imenujemo »mala cesta«. Po njej so se še po makedamu s kolesi vozili v Kostanjevico v nižjo gimnazijo, danes pa nas pelje proti vinogradom in na žegnanje na Slinovce.

7. Točka: PRIDEN KOT ČEBELA – čebelnjak pri šoli

Slovenska čebelarska tradicija je bogata in močno zasidrana v ljudsko zavest. Tu je doma kranjska sivka, avtohtona slovenska čebela, ki velja za eno najbolj razširjenih medonosnih čebel na svetu. Slovenci so bili od nekdaj dobri poznavalci čebel. Najpomembnejši mož v slovenskem čebelarstvu je Anton Janša, prvi čebelarski učitelj na dunajskem dvoru, ki je v 18. stoletju s svojimi dognanji postavil temelje sodobnega čebelarstva. 

Delo čebelarja poteka vse leto. V hladnejših mesecih čebelar preverja zalogo hrane in pregleduje čebelje družine. V pomladnih in poletnih mesecih je opravil največ – poišÄejo in označijo se matice, širijo gnezda, da ima matica dovolj prostora za zaleganje, pobira se cvetni prah, toči med, zatira varoja. V zimskih mesecih pa je čas za pripravo na novo sezono.

V preteklosti se je med uporabljal predvsem kot sladilo, danes ga najdemo v marsikaterem receptu. Med in drugi čebelji izdelki blagodejno vplivajo na naše zdravje in počutje. Medičarstvo in svečarstvo sta domači obrti, ki sta se ohranili vse do danes, poslikane panjske končnice pa predstavljajo posebnost slovenskega čebelarstva.

Poslanstvo vzgajanja novih rodov čebelarjev že 40 let poteka tudi na naši šoli. Mentorji predajajo svoje znanje in izkušnje mladim čebelarjem, ki tako spoznajo vsa opravila čebelarjev in pomen čebelarstva.

ZANIMIVOSTI

Najboljša šolska malica je bila pol kosa črnega kruha, namazanega z margarino in medom, danes pa je med glavna zvezda Tradicionalnega slovenskega zajtrka.

Čaj so včasih hladili s cvičkom, sladkali pa z medom.

Vnetje ob piku čebele preprečimo, če na mesto pika položimo list hermelike.

Športna lahka obutev in anorak za primer vetra in dežja.

Pot ni zahtevna, je pa potrebna športna obutev.

Osebni avto: izvoz Krško  iz avtoceste Ljubljana - Zagreb in takoj desno v smeri Podbočja in Kostanjevica na Krki

Vlak  do mesta Krško, potem lokalni avtobus v Podbočje

Na trgu ob cerkvi Sv. Križ

V turistični točki nabavite prospekt  Pešpoti v Podbočju.

Pot je zanimiva, ker se ob hoji seznanimo z gozdno in travniško populacijo, zgodovino na vrhu Starega gradu ter vinarstvom ob spustu v dolino. Predlagamo, da najamete vodnika, ki osvetli zgodovinske in današnje čase.

Vzemite si čas in rešite tudi naloge ob točkah ob poti.