Matajur (1642 m) iz Marsina

Na Matajur vodi veliko zelo različnih urejenih in označenih planinskih poti. Trije različni dostopi so urejeni na slovenski strani in kar sedem na italijanski strani. Najkrajša in najbolj enostavna pot  (738) se začne pri koči Pelizzo (1325 m), do koder se lahko udobno pripeljemo z avtom. Najdaljša (749), na kateri moramo premagati preko 1400 m višinske razlike, se začne v Špetru. Najbolj strma, zahtevna in naporna - ferrata Via Palma - se začne z glavne ceste ob Nadiži, tik pred nekdanjim mejnim prehodom. Naša pot iz Marsina je ena izmed zmernih variant.

Matajur je beneška gora in pot iz Marsina kaže mora njegov najbolj beneški obraz. Dostop skozi vasice, posejane v strmih bregovih, osamljena cerkvica na razgledenem gričku, starodavna pčot skozi gozdove, planinski pašniki in za nagrado pogled iz najvišjega nadstropja na celo Benečijo. 

Pot (CAI 725) bi lahko začeli že v dolini, v dolini v vasi Štupca, je pa začetek strm in naporn. Veliko udobnejša varioanta je, da se skozi spodnji in zgornji Marsin zapeljemo do cerkvice sv. Lovronaca, do katere se lahko pripeljemo z avtom. Od tu naprej se pot konstantno a veliko bolj zmerno dviguje ob glavnem slemenu, ki vodi proti vrhu. Najprej skozi gozdove, potem pa čez odprta in vedno bolj razgledna pobočja Marsinske planine naprej do vrha. 

Matajur lahko postavimo v sam vrh ali pa kar na prvo mesto med najbolj imenitnimi razgledniki predalpskega hribovja.  Na južni strani imamo pod sabo celotno Benečijo, pogled pa nam sega v daljave slovenskega krasa, čez Jadransko morje in padsko nižino. Na severu je pod nami dolina Soče, nad njo pa kipijo v nebo vrhovi Julijskih alp, ki se nadaljujejo v grebene Karnijskih Alp in naprej do visokih in našpičenih vrjhov Dolomitov.  Poseben užitek vrha Matajurja je opazpovanje somčnega zahosda in žarenja večernih barv.

Na izhodišÄe se vračamo po bolj ali manj isti poti.