Cerkev je med pomembnejšimi sakralno–umetnostnimi spomeniki v mestnem jedru. Posvečena je sv. Elizabeti (1207, †1231), zavetnici ubogih in bolnih. Je najstarejša stavba v mestu, saj je bila zgrajena kmalu po letu 1235, ko je Elizabeta postala svetnica.

Njen god že od leta 1454 vsako leto praznujejo 17. novembra. Oglejski patriarh Bertold V. Andeški je 30. aprila 1251 v čast svoji nečakinji sv. Elizabeti posvetil cerkev, prav tako je na ta dan oglejskemu patriarhatu podelil v last vso slovenjegraško posest in lastnino. Izročitev je potekala v cerkvi sv. Elizabete. Sestavljajo jo gotska zakristija, kapela, zvonik na severni strani, dve baročni kapeli na južni strani, romanska pravokotna ladja in prezbiterij. Kvalitetna baročna oprema v notranjosti, sodi v sam vrh baročnega kiparstva v slovenskem prostoru. Glavni oltar iz leta 1731/1734 je zasnoval graški kipar Janez Jakob Schoy (1686–1733), izdelal pa, kot je zapisano na hrbtni strani, mizar Nidermar (morda Nieder–mayer). Osrednji prostor zavzema slika sv. Elizabete med berači, mojstrsko delo slovenjegraškega slikarja Franca Mihaela Straussa (1674–1740), iz leta 1732. Stranska oltarja in prižnicoje z odličnim kiparskim okrasjemv letih 1770–1773 izdelal slovenjegraški meščan, iz Rogatca priseljeni kipar in rezbar, Janez Jurij Mersi (1725–1788). Oltarni sliki za slavoločni – levi stranski oltar ter nekdanji oltar v severni Anini kapeli sta delo Janeza Andreja Straussa (1721–1783). Podobo Zaroke sv. Katarine je leta 1638 naslikal Mihael Skobl, ugledni meščan in mestni sodnik. V ostenju cerkvene notranjščine je vzidanih več renesančno oblikovanih družinskih nagrobnikov, med katerimi izstopa figuralni nagrobnik družine Krištofa Gaisrucka iz leta 1566, vzidan na južni steni ladje, ob Katarininem oltarju. Upodobljena je celotna družina, ki kleči pod sv. Trojico. Med drugimi mlajšimi naj omenimo leta 1746 izklesan nagrobnik grofa Herberta Kulmerja, postavljenega v slavoloku Jožefove kapele. V Slovenj Gradcu so v času baroka delovali številni mojstri umetnostne obrti, ki so za cerkev leta 1609 izdelali srebrno monštranco in leta 1640 ciborij. Med pomembnejše premične spomenike sodi tudi pozno-gotski kip Križanega na oltarju Križeve kapele, približno iz leta 1500. Pri vhodu v zakristijo je postavljen krstni kamen z letnico 1643. Izjemna redkost v zakristijije velika poznogotska omara za spravljanje liturgične opreme z napisom in letnico 1486. Cerkev je z velikim občutkom za harmonično celoto notranjščine dopolnjeval mestni župnik Jakob Soklič (*1893, †1972). Orgelski prospekt, lestence in kip Male Terezije pred Križevo kapelo je dal izdelati po načrtih bratov Boža in Ivana Pengova, medtem ko je kip svetega Juda delo mariborskega rezbarja Ivana Sojča. Leta 1948 je dal naslikati Križev pot, delo Ludvika Pandurja. Elizabeto Ogrsko je kot zaščitnico mesta dal upodobiti nad glavnim vhodom v cerkev. Leta 1939 je arhitekt Ivan Pengov iz Ljubljane izdelal likovno podobo pečata župnije sv. Elizabete.

www.kpm.si/dokumenti/kpmsg/02-ELIZABE...

Kontaktni podatki

Dodatne informacije:
www.slovenjgradec.si