Lovrenc na pohorju

Lovrenc je zaradi svoje lege skozi tok časa postal nekaj posebnega. Velik vpliv na pokrajino je poleg značilnega gospodarstva imela tudi samostanska duhovščina, ki je skrbela za kulturni in duhovni napredek Lovrenčanov. Skupaj so postavili številne sakralne objekte na katere so še danes ponosni, med njimi tudi Župnijsko cerkev sv. Lovrenca, po kateri je kraj dobil ime. Ta se prvič omenja že leta 1091 in je že leta 1191 postala župnijska.

Med župnijsko cerkvijo sv. Lovrenca in pokopališčem stoji pohorska pajštva - sušilnica za sadje in lan. Objekt je delno zidan, delno lesen, pokrit pa z dvokapnico. Sadje so sušili v notranjosti na posebnih derah, kurili pa so od zunaj. Pajštva je etnološki spomenik.

Severozahodno od trga leži naselje Puša, ki je eden najstarejših zaselkov v Lovrencu. Tam stoji tudi pristna kmečka domačija - Ladejenkovo. Stavba, ki naj bi bila iz 15. stoletja, je v celoti lesena, grajena iz brun, okna so kvadratna, zaščitena z baročnimi kovanimi mrežami. Hišo pokriva mogočna strma čopasta "šintlasta" streha. Dimnica je bila ohranjena do prve svetovne vojne, nato pa so stene pobelili z apnom. V bližini stoji tudi dvojni kozolec, ki je eden redkih na Lovrenškem.

Leta 1996 je bil ob 75-letnici obstoja čebelarske organizacije zgrajen čebelarski dom z gozdarsko in čebelarsko učno potjo. Gozdarska učna pot prikazuje avtohtone rastlinske vrste Pohorja. Predstavljena je tudi pot medovitih rastlin. Čebelarska učna pot prikazuje zgodovinski razvoj panjskih sistemov (Kranjič, Kirarjev panj, AŽ panj, LR panj).

Vir besedila: www.lovrenc.si/